Tuesday August 20, 2019

Test KWC M16A2 carabine

Uvod
Mali izlet v zgodovino: pred ne tako davnimi časi (10 let nazaj) so trg airsoft replik obvladovala podjetja Asahi, FTC, JAC itd. Se sprašujete, zakaj jih ne poznate? Enostavno- Ker so s prihodom električno gnanih replik zaprle vrata. Tokyo Marui jih je iztisnil iz trga in posla. Od takrat naprej replike avtomatskih pušk ali strojnic na plin uživajo status klasike (ali starine, popolnoma vseeno).

trademarksPa vendar: za vse, ki se jim ne zdi smotrno investirati 1000 USD v plinsko repliko XM-177E2 (JAC, posamezni nabojnik- če se jih dobi, seveda, kar ni samoumevno, vas oškoduje za okoli 60 USD!) pa bi radi imeli plinsko repliko jurišne puške je poskrbel KWC.

Opisana replika je skrajšana verzija M16A2. KWCjeva plinska replika je (po besedah poznavalcev klasičnih airsoft replik, kamor se žal ne morem prištevati) je precej podobna JACovi repliki M16. Ko odpremo škatlo, ki je po dimenzijah in zaščitenosti replike med transportom precej podobna škatlam TM, ni pa potiskana, ugledamo lično repliko. Najprej poslastica za vse puriste - zadeva ima orginalne oznake! V škatli so: 100 bbjev, prospekt, nekaj tarč, nabojnik, navodila za rokovanje, ključ za razstavljanje in pripomoček za nastavljanje merkov.

box

Izgled
magazine2Sam najprej vizualno preletim repliko. Prvo presenečenje, ki bo razveselila vsakega purista. Replika ima originalne Coltove oznake! Druga stvar, ki je postala očitna, ko sem jo potežkal- replika je neverjetno težka! Teža je osredotočena na zadnji del, kjer je rezervoar za plin (več o tem kasneje), ko pa vstavimo nabojnik se replika prijetno zbalansira. Vsekakor pa mora lastnik razmisliti o jermenu. Tehtnica se ustavi pri kar spoštljivih 3,2 kg.

Stvari, ki nekoliko moti je barvna neusklajenost replike. Kopito in kopišček sta lepe črne barve, narejene iz nesvetleče plastike. Še več, kopito je narejeno iz enega kosa (ni grdega šiva na vrhu!) in izjemno prijetno na otip. Nabojnik je srebrno sivkaste barve, s čimer so verjetno želeli doseči videz (zlo)rabljenega nabojnika (originalna barva se namreč z nabojnikov za Armalitke olušči zelo hitro). Kot smo navajeni že s Maruijevih replik je ohišje sivkaste barve. Žal pa to barvo posnema tudi cev, medtem ko je prednji merek barvno ubran s kopitom, ročajem, kopiščkom in razbijalom plamena. Nekoliko nerodno, čeprav se da to ''težavico'' hitro odpraviti z nekoliko barve v spreju.

Gotovo o trajnosti in trdnosti replike priče količina kovine na repliki. In tukaj se KWC M16A2 Carabine nima česa sramovati. Kovinski so:

  • kapa kopita
  • prednja in zadnja montaža za jermen
  • repetirna ročica
  • zadnji merek z gumbom za nastavljanje
  • prednji merek
  • cev
  • cev za odvod smodniških plinov
  • montaža za bajonet
  • razbijalo plamena.

Plastično je zgolj ohišje, kar pa ne moti, saj je notranjost replike skoraj v celoti iz kovine, ki je takoj za ohišjem in tako deluje kot dodatna ojačitev. Seveda ne trdim, da je neuničljiva, gotovo pa po trdnosti močno prekaša plastična ohišja Maruijevih replik Coltovih AEGjev.

Razbijalo plamena ni pritrjeno z navojem, pač pa je zgolj prilepljeno na cev, tako da je občasno potrebno preveriti, če je še trdno na svojem mestu. Sumim, da ga razni udarci in podobno razrahljajo precej hitro. Pri pritrditvi cevi bi se lahko naučil kaj celo veliki Tokyo Marui! Cev je pritrjena z velikim prstanom, ki je zelo podoben ojačitvam cevi, ki jih prodajajo za replike Tokyo Marui. Tudi zunanja cev je narejena iz enega kosa ter na pogled ter otip izjemno trdno pritrjena. Cev za odvod smodniških plinov je polne dolžine ter služi kot dodatna ojačitev cevi.

barrel

Vsekakor bi rad omenil tudi repetirno ročico, ki je zelo neposredna, kar pomeni, da že najmanjši poteg odpre vratca na odprtini za izmet tulcev. Sicer nima posebne funkcije, pa vendar. Pozornemu bralcu, poznavalcu AEG replik se bo v glavi prižgala opozorilna lučka, kajti vratca zaklepa ponavadi pri replikah skrivajo vzvod za nastavitev Hopupa. Več o tem v nadaljevanju, v razdelku Strelski test.

Razstavljanje
Razstavljanje je popolnoma neproblematično in poteka v treh korakih:

  • izbijemo prednji in zadnji zatič
  • odvijemo vijake na kapi kopita
  • odvijemo kopito.

Ker je rezervoar plina v kopitu (in je potrebna povezava med kopitom in ohišjem) žal ni mogoče neposredno razstavljanje z odstranitvijo zgolj enega zatiča. Notranjost je zelo preprosta, saj z uporabo plina odpade potreba po gearboxu in prenosu. Na tem mestu je potrebno opozorilo o podmazovanju plinskih replik. Več o tem si preberite v članku Vzdrževanje airsoft replik.

breakdown

Izbira pogonskega plina
Čeprav je polnjenje z pogonskim plinom izrazito enostavno (preprosto odpremo vratca na kopitu, ki skrivajo ventil) pa je slednje precej drago. Po preizkusu (sobna temperatura, HFC 134a- t.i. japonski green gas) sem ugotovil, da polnjenje notranjega rezervoarja zdrži 3-4 nabojnike, odvisno od režima streljanja.Polavtomatski način je seveda najbolj varčen, po porabi se mu približajo kratki rafali, medtem ko avtomatski način plin porabi plin zelo hitro. Glede na relativno toplo okolje kakšne posebne podhladitve (''cooldown'' efekta) nisem zaznal. Zelo zanimivo je tudi opazovati praznenje notranjega rezevoarja. Krivulja leta nekaj zadnjih BBjev se dramatično zmanjša ter padejo na tla po 4-5 metrih. Streljanje s HFC134 plinom, kot pogonskim sredstvom je žal precej drago.

but

Je pa KWC predvidel še drugo možnost: streljanje s kapsulami CO2. Dodatni strošek CO2 regulatorja in kapsul je v primerjavi s plinom zanemarljiv. Velja pa opozorilo: pri verziji s polnim kopitom je za priključitev regulatorja potrebno luknjico na spodnji strani kopita nekoliko razširiti. Ker je replika izposojena, tega seveda nisem naredil, sem pa improviziral rešitev tako, da sem odstranil ventil na kopitu ter na njegovo mesto navil CO2 regulator. Seveda to ni rešitev, ki bi bila uporabna v airsoft spopadu, zanimalo pa me je, za koliko strelov zadostuje posamezna CO2 kapsula. Rezultat me je nekoliko razočaral, saj sem pri režimu avtomatskega ognja kapsulo izpraznil z dvema nabojnikoma.

Po poročilih drugih uporabnikov so hitrosti s C02 prijetno visoke: okoli 380 FPS!

magazine1Priprava na streljanje
Najprej je potrebno seveda napolniti nabojnik, kar storimo s priloženo polnilno paličico. Cevka ima zelo lepo lastnost: ker se zatakne na ''bradavico'' nabojnika, je polnjenje zelo olajšano, saj ni potrebno paziti, da se bo cevka snela in bomo raztresli BBje. Žal pa se paličica zatika znotraj cevke! Paličica je nekoliko prevelikega premera, pri uporabi originalne TM paličice teh težav ni. Nabojnik ima kapaciteto 70 bbjev in je narejen zelo solidno. Pri vstavljanju nabojnika moramo biti nekoliko pozorni, da bradavica nabojnika sede v ležišče. Rahel udarec po dnu nabojnika pri tem zelo pomaga.

Streljanje
Sedaj pa dejstvo, ki sem se ga zgolj bežno dotaknil in nekoliko zmanjša vrednost replike. KWCjeve plinske replike jurišnih pušk in karabink žal nimajo hopupa. Koliko to vpliva na streljanje? Po testih, ki sem jih izvedel, sploh ne toliko, kolikor bi si mislil. Očitno je plin kot pogonsko sredstvo precej učinkovit. Po testih (zelo lep, topel pomladni dan) se je domet lahko primerjal z ''nenavitimi'' AEGji. Tudi natančnost je primerljiva, pravzaprav bi morala biti nekoliko večja, saj HopUp zelo pokvari konsistenco zadetkov.

Po vsakem testiranju sem ponovno napolnil rezevoar z plinom, tako da so bili pogoji karseda podobni. Streljal sem na prostem, ''iz roke,'' na 15 metrov, v klečečem položaju.

Polavtomatski način
Posebej bi rad pohvalil občutek pritiska na sprožilec. Če je pri AEGjih občutek ''lepljiv'' (dolg hod, čutiti je ''upiranje'' vzmeti), pa pri KWCju trdnost narašča postopoma, kar nudi zelo dober nadzor. Občutek na sprožilcu je tako primerljiv z GBB replikami pištol višjega razreda.

Občasno se zgodi, da pri polavtomatskem načinu replika izstreli dva bbja naenkrat. Na tarči vidimo zelo lepo konsistenco zadetkov, spodnjega ubežnika (''flyerja'') zaradi narave in inherentne nenatančnosti airsoft replik lahko zanemarimo.

Avtomatski način- kratki rafali

Streljanje v avtomatskem načinu je neproblematično. Gotovo najboljše nudi streljanje s kratkimi rafali, tako s stališča natančnosti, kot tudi ekonomičnosti porabe plina.

 

semiburst
Levo: rezultati streljanja v posamičnem, desno v rafalnem načinu


Zaključek
Če sem bil nekoliko skeptičen, pa je bila izkušnja neverjetno zabavna. Res! Dokaz je prazna steklenica plina (pred testom je bila skoraj polna). Vsekakor pa morilska kadenca zahteva strelca z lahkim prstom na sprožilcu ter vsaj še 2 dodatna nabojnika (hicap nabojniki žal ne obstajajo).

Dejstvo je, da predstavlja KWC M16A2 Carabine poceni in zanimivo alternativo električno gnanim replikam, če se je uporabnik pripravljen sprijazniti z nekaterimi kompromisi, ki jih bo moral skleniti (predvsem plin kot pogonsko sredstvo).

Repliko za test je prijazno posodil g. Robert Rupnik iz KADOM, d.o.o. (M-Shop)

Corporal

Enotna prijava

Prijavite se z drugim računom:

Powered by OneAll Social Login
Prijava

Na vrh

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piskotke. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information