Sunday September 27, 2020

Tokyo Marui IMI Uzi

Uziel Gal se uvršča v partenon najbolj vplivnih sodobnih konstruktorjev orožja (M.T. Kalašnikov, E. Stoner, M. Dragunov in ostali). Njegova brzostrelka (o klasifikaciji več kasneje) je eden nepogrešljivih simbolov, s katero povezujemo izraelskega vojaka; ne glede na to, da ni več v aktivni uporabi od sredine šestdesetih let. Za vse ljubitelje pa žalostna vest: 23.12.2003 je bila objavljena novica, da so Uzije v izraelski vojski umaknili iz uporabe.

full

Pri konstrukciji (pozor- to omenjam tudi zato, ker ima praktično posledico pri konstrukciji replike) se je zgledoval po češki brzostrelki Vz (Vzor-model) 23. Govorimo o brzostrelki oziroma arhaično strojni pištoli, ki v originalu strelja pištolsko strelivo 9×19 (in ne mašinki, mitraljezki in podobnih terminoloških grozotah). Največja posebnost je gotovo ti zaklep, ki je ''ovit'' okoli ležišča naboja (v angleški terminologiji se je uveljavil termin ''wraparound bolt''). To prispeva k kompaktnosti samega orožja, ki je tako izjemno primerno za uporabo znotraj zaprtih prostorov ali pa kot oprema posadk vozil.


Japonska verzija izraelske legende
Iz meni popolnoma nejasnih vzrokov je TM Uzi eden manj priljubljenih modelov, ki jih izdeluje TM. Zakaj tako, je veliko vprašanje: zaradi paličaste (stick) baterije? Dejstva, da originala ne uporablja kakšna zelo opazna CT enota? Plastični gearbox? Kdo bi vedel, končno pa je to tudi nepomembno. Manj znano dejstvo je, da TM Uzi pozna ti. ''realshock'' učinek (AEG pri streljanju malenkost trzne nazaj), kar je sicer prijeten občutek, nikakor pa ni primerljiv z trzanjem pravega orožja. V škatli dobimo za Tokyo Marui običajne pritikline (šibika za čiščenje cevi, polnilna paličica za normcap). Pri normcapu (kapaciteta 40 bbjev) sem bil precej razočaran, ker je plašč plastičen.

Ko repliko primemo v roko opazimo, kako kompaktno je oblikovana. Prva lastnost, ki sem jo preizkusil (ja, sem čudak, vem) je bila menjava nabojnikov. Konstruktor je namreč predvidel, da je nabojnik mogoče zamenjati na slepo, ne glede na to, kako prestrašen ali raztresen je vojak. Zadeva deluje. Preverjeno. V temi. Gumb je popolnoma na koncu pištolskega ročaja in ga ni mogoče zgrešiti, odlično težišče pa prispeva k temu, da je to ena redkih replik, ki jo je mogoče udobno vihteti tudi z eno roko.

Kovinski deli so: pokrov zaklepišča s repetirno ročico, prednji, zadnji merek, zložljivo kopito kopito, pritrditvena mesta za jermen, utrjevalna kapa kopita, zunanja cev, manšeta cevi, utrjevalo nabojnika, selektor ognja. Torej, praktično vse razen spodnjega dela zaklepišča. Tukaj je Uzi zelo podoben repliki AKja, saj so kovinski najbolj obremenjeni deli, kar zagotavlja trdnost ter posledično tudi trajnost replike. Plastični so kopišček, pištolski ročaj ter spodnji del ohišja. Zelo pomemben podatek je, da replika ne škripa. Po mojem skromnem mnenju je TM Uti ena tistih replik, ki so v originalu narejene tako dobro, da tudi plastična imitacija ne more pokvariti njihovega slovesa.

Tukaj pa bi rad razbil mit, da je (TM) Uzi zelo majhen. To nikakor ne drži, kar se lahko prepričate iz priložene fotografije. To še posebej velja, če je kopito raztegnjeno. Slednje pa je prava mojstrovina. Če je kopito pri seriji MP5 spravljeno neupadljivo, UZI izgleda, kot da kopita sploh nima. Zgolj en poteg je potreben, da ga raztegnemo (brez pretikanja gumbov). Spravilo je nekoliko bolj zapleteno- vsaj dokler ga ne obvladamo. Zadnji pri pregibu ga je potrebno stisniti ter zavihati navzgor, pretakniti gumb utrjevala kopita na zadnjem delu ohišja ter ga zložiti. Spet vse z eno roko.

primerjava

Tehniko narodu!
Preden se razgovorim o gearboxu bom nekaj besed spregovoril še o eni tehnični značilnosti replike- nastavljanje hopupa. Vzvod se skriva pod pokrovom zaklepišča, ki ga je potrebno odstraniti, če želimo nastaviti hopup. Nastavitev je podobna tisti pri seriji AK (z vzvodom) s tem, da ima ''lestvica'' vreznine, v katere se vzvod zatakne. Nastavitev hopupa se tako ne ponastavi sama od sebe.

Sedaj pa k gearboxu: priznam, da nisem zbral dovolj poguma, da bi odprl gearbox in pogledal, kako je zgrajen, vendar pa je o gearboxu dostopnih kar nekaj preverjenih informacij. Plastičen gearbox vpliva na to, da je navijanje onemogočeno oziroma nepriporočljivo (maksimalna še dovoljena vzmet je M100). Posebnost te verzije gearboxa je v tem, da je bat sredi gearboxa in po zgledu pravega orožja objema ležišče bbjev! Čiščenje zataknjenih BBjev je zaradi konfiguracije (nabojnik v pištolskem ročaju) nekoliko nenavadno, saj je potrebno slednjega odstraniti (kar opravimo z odstranitvijo enega zatiča).

Čas za kritiko
Kaj velja pokritizirati? Predvsem merke. Sicer se najdejo posamezniki, ki zagovarjajo šolo ''da se z UZIjem ne meri,'' kar pa je popolna neumnost. Namerilna slika sicer ni slaba (izrez v repetirni ročici je dovolj velik), je pa na prekucnem zadnjem merku (z vrezanima oznakama 100 in 200) luknjice bistveno premajhne. Priporočam, da eno previdno povrtate. Merkom velja tudi zamera, da so stranski ščitniki plastični in ob zelo grobi obravnavi replike najbrž ne bi zdržali pritiska in se zlomili. Tega seveda nisem preizkušal.

Resnejša zamera pa velja ergonomiji. UZI je namreč zelo neprijazen do ljudi z levico kot dominantno roko, saj se jim bo vzvod varovalke neprijetno zajedal v dlan.

Airsoft bojišče
stikala Nameščanje baterije je hitro in enostavno. TM Uzi uporablja AK- stick baterijo. Vse izdelovalce doma narejenih baterij opozarjam, da je prostor za baterijo odmerjen zelo skopo. To pomeni, da morajo biti kabli konektorja krajši od enega centimetra, v nasprotnem primeru ne bo mogoče zapreti pokrova zaklepišča.
Ko so enkrat uredili te formalnosti je postopek streljanja zelo enostaven- napolnjen nabojnik vstavimo v repliko, pretaknemo varovalko (z oznakami A- avtomatsko R- posamično S- zavarnovano), stisnemo ročno varovalo na hrbtišču ročaja in streljamo. Če varovalke ne stisnemo do konca, se sprožilec ne bo vdal.

Na simuliranem bojišču replika blesti. Zaradi priročne velikosti in zložljivega kopita je igralec vsaj še enkrat bolj mobilen, kot bi bil običajno. Replika pa potrebuje rahločutnega strelca, saj je kadenca morilska in zahteva zelo nežen prst na sprožilcu. Kratki rafali so nujni, saj se kaj hitro pripeti, da ostanemo brez BBjev ravno takrat, ko bi jih najbolj potrebovali. Žal so v povezavi z EG1000 (motorček) normcapi povsem neuporabni. Še več- priporočam vsaj dva hicapa!
Kapaciteta HiCapov znaša 220 BBjev.

6dayZa konec
Uzi je po vsem prikazanem povsem po krivici prezrta replika. Glede na to, kako je izveden priklop kopita, se bom v najbližji prihodnosti lotil izdelave lesenega kopita, prav takega, kot so ga uporabljali Izraelci v šestdnevni vojni...

Corporal

Enotna prijava

Prijavite se z drugim računom:

Powered by OneAll Social Login
Prijava

Na vrh

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piskotke. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information