Monday November 18, 2019

Tokyo Marui Avtomat Kalašnikova 47

Legenda. Najbrž je to pravi izraz za klasično jurišno puško, za katero poznavalci z gotovostjo trdijo, da ni bilo konflikta, v kateri ne bi sodeloval tudi AK-47. Skonstruiral jo je Mihail Timofejevič Kalašnikov leta 1946 in po testih je prišla najprej v oborožitev Rdeče armade, kasneje pa tudi držav v sovjetskem vplivnem območju. Enostavnost ter zanesljivost sta prispevali k temu, da je in še vedno visoko kotira na lestvici najboljših jurišnih pušk vseh časov. Če pa upoštevamo še kopije (predvsem finski Valmet M-67 ter izraelski Galil) pa sploh dobimo -po mojem mnenju- odgovor, katera je najboljša jurišna puška. Število izdelanih (z vsemi kopijami, spremembami in izboljšavami menda okrog 50 milijonov) tudi priča o univerzalnosti in uporabnosti.

ak-1

Airsoft verzija

Proizvajalec: Tokyo Marui
Način delovanja: AEG (EG700)
HopUp: Da, nastavljiv
Teža: 2900 g (z baterijo)
Kapaciteta nabojnika: 70 bbjev (hicap 600 bbjev)

ak-fire AK mi je bil vedno všeč. Še posebej pa se mi je priljubil, ko sem v časopisu prebral, da na Balkanu velja rek: ''Čovek bez Kalaša je kao govno na kiši.'' :-> K odločitvi za AKja je odločitvi pa je prispevalo še nekaj faktorjev: orjaški HiCap (600 bbjev), veliko kovine (v nadaljevanju več o tem), velika baterija v kopitu.

Če še ni jasno, AK mi je zelo všeč. Razen... razen selektorja ognja. Da se razumemo: Tokyo Marui je oproščen krivde, ki jo nosi konstruktor. Težava je v tem, da ima AK komande za izbiro ognja postavljene ravno obratno, kot je logično! Torej, pri zahodnih jurišnih puškah velja Zaklenjeno-Polavtomatsko- Avtomatsko. Pri AKju pa velja Zaklenjeno-Avtomatsko- Polavtomatsko. Na začetku mogoče deluje begajoče, vendar se hitro navadiš in pretikanje v željeni režim ognja poteka avtomatično.

ak-front2

Pri uporabi sta se pokazali dve slabosti, ki pa ju je lahko odpraviti: prednji merek se zelo rad razrahlja, zato je potrebno odstraniti šibiko in zategniti vijak. Pri tem velja opozorilo, da so vijaki relativno slabe kvalitete in jih z preveliko silo ali neprimernim orodjem zelo hitro poškodujete. Druga slabost pa je pokrovček, ki zapira prostor za baterijo. Med bojem ga prav lahko izgubiš, če nisi dovolj pozoren (ali pa ga nisi zalepil s koščkom električnega izolirnega traku). To še posebej velja za replike AKjev, ki so nekoliko starejši, saj se pokrovček nekoliko ''obrusi'' in se sname zelo lahko.

ak-wires

ak-hopRočica zaklepa skriva vzvod za nastavljanje HopUpa. Ta tip nastavljanja ima to dobro lastnost, da se nastavitev ne ''resetira'' (kar je zelo pogosto pri replikah Armalitk), pač pa ostane v izbranem položaju. Pri tem pa velja še eno opozorilo: pri ''repetiranju'' (narekovaji zato, ker nima nobene funkcije) mora biti replika v polavtomatskem ali avtomatskem režimu ognja! Če je v položaju ''zavarovano'', lahko repliko (oz zaklep, ki je iz nekakšne mehke kovine) poškodujete. Barva zaklepa je srebrnkasta in posnema tisto na pravem AKju, če iščem dlake v jajcu bi rekel, da je odtenek napačen. Tako prednji kot tudi zadnji merek sta nastavljiva. Na zadnji merek je potrebno nekoliko popaziti, saj vzmet, ki ga drži v položaju ni najtrdnejša in se ob rokovanju (še posebej, če imamo repliko na jermenu in jo damo na hrbet) merek prevrne naprej. Z nekoliko nesreče se lahko v tem položaju tudi odlomi.

ak-sight

Pogojna slabost replik AK (ki seveda spet ni krivda Tokyo Marui, pač pa Mihaila Timofejeviča Kalašnikova) je relativno kratka razdalja med prednjim in zadnjim merkom. Tako realsteel kot tudi airsoft izvedba imata zaradi tega nekaj manjšo natančnost kot primerljive jurišne puške. V airsoftu je to skoraj brez pomena, čeprav so sami merki verjetno slabši kot pri primerljivih replikah firm Colt ali H&K. Sedaj pa definitiven plus: na AKju je ogromno kovine: pokrov zaklepišča, plinska komora, cev, šibika (ki ni polne dolžine!), cev, sprednji merki, zadnji merki, prednji in zadnji nastavek za jermen. Torej praktično vse, razen spodnjega dela ohišja (lower receiver) ter bloka plinske komore, ki pa se ga sedaj da kupiti pri specializiranih prodajalcih v Hong Kongu (glej povezave na prvi strani). Tako veliko kovine ter zelo kompaktna konfiguracija prispevata k popolni ridignosti. Tudi če repliko primemo bolj konkretno (jo stisnemo in zvijemo- da tako sam testiram rigidnos in škripanje) se ne bo začela majati ter škripati. V primerjavi z tovarniško repliko M16... Pohvala velja tudi ''lažnemu'' lesu, ki so ga mojstri pri TMju posneli tako popolno, da marsikoga plastika zavede in jo proglasi za les.

Zelo pogost očitek AKjem je slaba ergonomija. Sem štejemo že omenjeni selektor, pa tudi očitek, da je kopito prekratko, prednji kopišček neudoben ter da dolgi nabojnik moti pri namerjanju v ležečem položaju. Vsi ti očitki so subjektivne narave in se jim da privaditi, mene pa niti ne motijo.

V pogovoru se je izkazalo mnenje, da je TM-AK47 gotovo edina replika, ki izgleda bistveno bolje v rabljenem (beri zdrsana barva s pokrova zaklepišča ter nabojnikov) kot nova. Nova deluje nekako... sterilno. Z uporabo pa pridobi na značaju. V vmesnem času -med tem, ko je bil ta opis prvič objavljen (februar 2002) sem storil še preskok iz hicapa na normcape. Velika zaloga bbjev v normcapih skupaj s celotnim številom (9 kosov) prispeva k temu, da bbjev ne zmanjka.

Kaj naj rečem na koncu? Verjetno je replika AK47 zelo neprimerno orožje za uporabo znotraj zaprtih prostorov, zablesti pa na odprtem. Trdna, brez škripanja, velika baterija, velik hicap, resnično -resnično!- hudoben izgled so lastnosti, ki govorijo kot priporočilo za nakup ''kalaša.'' Mene so vodili ti vzroki in ni mi prav nič žal. In mislim, da tudi vam ne bo!

 

Podcevni bombomet 6BG15 ''Muha''

ak-gp25

Serija jurišnih pušk AK po krivici uživa sloves, da jih ni mogoče opremiti z dodatno opremo. Če je le-ta prezrta v airsoft svetu, to še ne pomeni, da tudi zares ne obstaja. Vedno sem si želel, da bi svojega AKja opremil z bombometom, čeprav deaktiviranim oziroma nefunkcionalnim. Glede na težave z uvozom ter ceno sem se raje odločil, da kupim repliko bombometa 6BG15. Prijatelji v tujini so mi zaupali ime podjetja (pravzaprav ga sestavlja le en človek), ki iz lesa in kovine izdeluje najbolj neobičajne nefunkionalne replike orožja za navdušence in zbiratelje. Poleg replike bombometa so prijazno priložili replike fragmentacijskih protipehotnih bombic VOG-25, VOG-25P ter dimne mine.

ak-font3

6BG15 ''Muha'' je prva verzija (tedaj sovjetskih) bombometov, ki so svoj ognjeni krst doživeli v Afganistanu. Od današnjih bombometov GP-25 Kastjor in GP-30 Obuvka se razlikuje zgolj po merku (in materialu, saj se teža z različnimi verzijami neprestano zmanjšuje). Takole o bombometu, njegovi uporabi in uspešnosti piše kapetan (stotnik) Vjačeslav Mironov:

''Eh, kako krasna napravica je podcevni bombomet GP-25! GP-25 je namenjen montaži na jurišne puške AK in je podoben ameriškemu M203, ki je namenjen za podcevno montažo na M16. Ljubkovalno ga kličemo ''podstovolniček'' čeprav je teža orožja včasih prevelika (okoli pol kilograma). Nameščen je pod cev puške in omogoča direktno obstreljevanje tarče kot tudi streljanje po trajektoriji. Najlažje ga opišemo kot kratko cev premera 40mm, z sprožilcem in varovalko. Zanj obstaja tudi merek, katerega pa sem se zaradi teže znebil že prvega dne, tako da sedaj shajam brez njega. Izkušen strelec lahko iz standardnega GP-25 izstreli granato v najmanjše okno- domet ima 400 metrov, drobci pokrijejo kakšnih 14 metrov v premeru. Pravljica med orožji. V Groznem je rešil nešteto življenj. Kako drugače izbezati ostrostrelca v najvišjem nadstropju stolpnice? Verjamite mi- drugega načina kot GP-25 ni!''

Vjačeslav Mironov: Napad na Grozni

ak-font


Zgradba

Kot rečeno, je ''Muha'' nefunkcionalna kopija. To pomeni, da je cev kovinska (aluminijasta), medtem ko je samo delo replike bombometa narejeno iz lesa. To na žalost tudi pomeni, da se sprožilec ne premika. Na repliko se pripne s pomočjo vijaka, ki repliko bombometa fiksira v medprostoru med plinsko komoro ter cevjo. Montaža je zelo čvrsta in do sedaj je lepo prenesla tudi grobe zahteve airsoft spopadov. Teža bombometa je približno kilogram in moram reči, da precej lepo uravnoteži drugače precej ''butt heavy'' (teža na kopitu) repliko AK47. Zelo zanimivo se mi zdi, da 6BG15 popravi ergonomijo AKja. AK ima namreč precej kratek kopišček, ki je tudi precej blizu nabojnika. To roko prisili v precej neudoben položaj- z nameščenim bombometom pa z lahkoto izbiramo, kje bomo repliko prijeli.
Omeniti velja tudi ročaj replike bombometa, ki je narejen pod zelo udobnim kotom, čeprav je nekoliko kratek. Sem sem se celo navadil držati bombomet za ročaj, saj je občutek izjemno prijeten.

Glede na to, da je nefunkcionalna replika, se bi opis moral tukaj nehati, ne? Pa se ne bo. Glede na našo večno željo približevanja airsoft izkušnje realističnim pogojem spopada je Bergen razvil laserski označevalec ciljev. Z dodatnim setom pravil in laserskim modulom KB-1 ''Kvant'' bo tudi 6BG15 postal ''funkcionalen.''

Brajo, Corporal

Enotna prijava

Prijavite se z drugim računom:

Powered by OneAll Social Login
Prijava

Na vrh

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piskotke. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information