Tuesday September 22, 2020

Fostex M83

Jurišni jopič M83 je relativno neznan, pa vendar eden najbolj vplivnih sistemov za prenašanje opreme, zasnovanih v zadnji četrtini dvajstetega stoletja. V sedemdesetih in osemdesetih je namreč Južna Afrika vodila cel niz ''posredniških'' (proxy) vojn, kjer so se prek posrednikov neposredno spopadala Sovjetska zveza ter ZDA, ki sta ''sponzorirala'' vojskujoče se strani. Če hočeš v taki vojni zmagati... mora oprema zdržati pot do pekla in nazaj. In Buffel (oklepni tovornjak), Kasspir (bojno oklepno vozilo), R4 (jurišna puška, izvedenka Galila) in M83 (jopič) so svojo vlogo odlično opravili.

Originali so dobavljivi zgolj v barvi nutrije (peščeno rjavi) in so precej dragi- če jih je sploh mogoče dobiti. Zato pa so kopije, ki jih izdelujejo azijske firme (Fostex, Miltec) bistveno bolj dostopne. Tudi v tem članku si bomo ogledali tako Fostexovo kopijo, kupljeno v Avstriji za 50 Evrov. Fostex je znan po tem, da izdeluje jopiče tudi v precej eksotičnih vzorcih (poleg običajnih črnih ter olivno zelenih, je jopiče mogoče kupiti tudi v Flecktarn, DanCam, Woodland, AusCam, CADPAT in MARPAT vzorcih).

Fostex M83
Jopič je narejen iz precej debelega najlona, ki se (tako kot vsak nov izdelek iz tega materiala) nekoliko sveti. Najlon pa se nikjer ne dotika kože, saj je na hrbtni strani prešit z mrežastim materialom, ki pa je žal narejen iz umetnega materiala (nekakšna plastika, po domače). Bolje kot nič, tako je omogočeno da do kože pride vsaj nekaj zraka. Jopič je sestavljen iz treh panelov (levi, desni -ki nista popolnoma zrcalna, ter hrbtnega dela). Vsi trije paneli so posebej podloženi z mehko peno. Obseg je nastavljiv z uravnavanjem trakov, ki jih držijo plastične sponke. Najboljši del tega jopiča so gotovo naramnice, ki so izjemno debele in mehke ter omogočajo dolgo nošnjo brez pretirane utrujenosti ramen. Seveda so naramnice nastavljive po dolžini. Jopič se zapenja s sponkami, ki so skrite in zaščitene pred poškodbami. Teža je dobro razporejena in ne obremenjuje torza.

spredaj

Žepi in njih razporeditev

  • 6 dvojnih žepov namenjenih nabojnikom v velikosti M16 (zapiranje z velcrom)
  • 2 manjša žepka za potrebščine (zapiranje z velcrom)
  • 1 žep srednje velikosti (zapiranje z velcrom)
  • 2 velika stranska žepa (zapiranje s sponkami)
  • hrbtni žep za hidracijski sistem (zapiranje z zadrgo)
  • spodnji hrbtni žep (zapiranje z zadrgo).

zadaj

Impresiven seznam ne? Zasnova je pač taka, da sam jopič sprejme vse potrebno za 24urno avtonomijo takega ali drugačnega bojevnika.

nabojnikiŽepi za nabojnike so na prvi pogled dovolj veliki in prvi nabojnik vstavimo brez težav. Hitro vstavljanje drugega nabojnika pa je bolj problematično, saj je razdelek žepa narejen iz enakega (precej trdega) najlona kot jopič in ga je potrebno odmakniti z roko, kar onemogoča hitro vstavljanje, tako da sem pogosto nabojnika vstavil kar v eni in isti razdelek. Žepi so skrojeni precej na tesno tako da se nabojniki v žepu ne ropotajo, tudi če jih ne razdvaja distančnik. Osebno me nekoliko moti zgolj to, da so žepi ''razmetani'' po celem jopiču. Sam imam raje bolj ''organizirano'' razporeditev, ki omogoča metodično praznenje žepov.

Veliki ledveni žepi se zapenjajo s sponkami in so namenjeni prenašanju opreme, ki jo ne potrebujemo v trenutku, saj je odpenjanje precej počasno. V skrajni sili so uporabni tudi kot žepi za odlaganje porabljenih nabojnikov (dump pouch).

Zgornji hrbtni žep je namenjen prenašanju hidracijskega sistema (Camelbak) in se zapenja z zadrgo. na vrhu ima odprtino, ki jo ščiti zavihek z velcrom, tako da v žep ne padajo smeti. Koncept je uporaben tudi za prenašanje radijskih postaj. Tudi spodnji hrbtni žep se zapenja z zadrgo.

Kakovost izdelave
Kot je že omenjeno, je material najlon- običajne vrste. To je načeloma dobro, saj je relativno poceni, slaba stran pa je relativna debelina (zaznavanje zadetkov, odvajanje toplote), pa tudi trajnost je bistveno slabša kot pri dražjih sorodnikih (Cordura, Nyteneon etc.). Šivi so enakomerni, brez ''preskakovanj,'' so pa zgolj enojni, kar ob gršem ravnanju pomeni, da se lahko razparajo. Na mestih, izpostavljenih trenju se je najlon že pričel nekoliko cufati- zaenkrat je to moteče zgolj iz estetskega vidika.

zapenjanje

Opomba: na notranji strani je velika etiketa, na kateri so podatki o vzdrževanju, pranju in podobnem. Če želite, da vam bo jopič služil dolgo in dobro, se jih držite.
Glede izdelava in ostalega pa še enkrat: pogovarjamo se o kopiji, ki stane 50 EUR in ne originalu, kjer cene rabljenih dosegajo vrednosti več sto USD.

Kaj pogrešam?
Glavni očitek (ki sicer bolj leti na koncept jopiča M83 kot pa na Fostexovo kopijo) je ledvena odstotnost pritrditvenih mest za pas. Sicer lahko uporabimo zadnji dve zanki, ki sta načeloma namenjeni pritrditvi šotorskega krila, vendar to ne zadošča.
Sicer je na jopiču dovolj prostora tako za čutaro kot tudi za vse druge potrebščine, ki so ponavadi za pasom- razen prostora za pištolski tok. Ker sta ledvična žepa na mestu, kjer bi običajno počival pištolski tok je tako potrebno razmisliti o spuščenem toku- če že želimo biti opremljeni z repliko pištole.
Nadaljna zamera je odsotnost drenažnih luknjic, ki bi omogočale izpadanje manjših smetk ter vode iz žepov. Čeprav domnevam, da slednje v namibijski puščavi ni ravno nujno potrebno...

Zaključek
Izdelki Fostex so poceni in za ceno dobimo dovolj, da se ne počutimo izigrane. Kvaliteta sicer ni vrhunska, vendar še enkrat: vrhunska kvaliteta se plača in če ravno niste zbiralec opreme, se tudi Fostex za airsoft (!) obnese povsem spodobno. V zvezi s tem imam teorijo- vsak, ki od začetka kupi taktični sistem sčasoma začne premišljevati, kako ga bo zamenjal za boljši in dražji izdelek- Fostex je za takega igralca odlično izhodišče!

Jopič je za test prijazno posodil SpyKee.

Corporal

Enotna prijava

Prijavite se z drugim računom:

Powered by OneAll Social Login
Prijava

Na vrh

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piskotke. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information