Tuesday September 22, 2020

Jopič Specialne enote Policije

Tokrat opisujemo jopič, kakršne je imela (oziroma še ima) v uporabi Specialna enota Policije.

Iz jopiča kar puhti občutek profesionalnosti! Takoj, ko si ga namestimo in zapnemo zelo kvalitetno zadrgo (ki ima nameščeno precej dolgo vrvico, ki olajša zapenjanje/odpenjanje orokavičenim rokam) opazimo, da to ni jopič, katerega osnovni namen je oprema igralca airsofta, pač pa ima precej bolj resen namen. Kaj mislim s tem?

spredaj

zadaj

Na prvem mestu je gotovo teža. Po občutku (ki ga je kasneje potrdila tudi tehtnica) jopič tehta kar spoštljiv kilogram in pol. Z opremo (nabojniki, taktični radio, plinska maska, komplet prve pomoči in vse, kar pripadnik specialne enote potrebuje- oziroma njegova poceni airsoft imitacija) pa se teža hitro povzpne (trije nabojniki za repliko MP5, 1000 bbjev, komplet za prvo pomoč, dva nabojnika za repliko pištole, replika G17, replika plinske granate- po jopič še zdaleč ni bil poln!) na pet in več kilogramov.

žepiTeža pa mora nekje izvirati, ne? Seveda. Material je temno modra Cordura (ali kot ga predvsem v angleško govorečem svetu imenujejo ''taktični najlon''), ki je ojačan z dvocentimetrskimi najlonskimi trakovi. Vsi šivi so prešiti trojno ali celo četvorno! To seveda pomeni, da je ranjenega pripadnika mogoče potegniti na varno tudi za ovratnik (ker je jopič izposojen, sem se temu testu odpovedal). Taka brezkompromisna kvaliteta pa ima svojo ceno- tako finančno kot tudi že omenjeno težo jopiča.

Žepi
Žepi so trojno prešiti in imajo na dnu net z luknjo, ki omogoča odtekanje vode. V tem opisu bom žepe, katerih funkcija ni jasna, imenoval večnamenski žepi (''utility pouch'').

Pod žepe pa moramo prišteti tudi tok, ki levi strani (to pomeni, da je potrebno z dominantno roko seči čez spodnji del torza- bolj elegantno bi v tujem jeziku temu rekli ''crossdraw,'' v slovenščini pa navzkrižni tok). Brez problema sprejme (replike) Berette 92FS ter Glocka 17, replike SIG226 pa ne moremo varno spraviti vanj- branik sprožilca je prevelik. Trakovi s palčno zaporo so nastavljivi in imajo dvojno zapenjanje (z velcrom ter netnim gumbom). Je pa tak navzkrižni tok na levi strani slaba novica za levičarje, ki morajo skoraj obvezno preprijeti orožje/repliko.

holster

Pri klasičnih jopičih -ki se uporabljajo tudi v gozdovih- je tak navzkrižni tok moteč, saj pri plazenju z ročajem replike orjemo po tleh. Pri CQB pa temu ni tako- če ležimo, je najbrž nekaj šlo katastrofalno narobe.

žepiPrecej zanimivo se mi zdi, da so ''nujni žepi'' (tisti, ki služijo nošnji dodatnih nabojnikov) zavarovani z netnimi gumbi (ki so grozljivo trdi), ostali večnamenski žepi pa zgolj z velcrom.

Če mogoče nisem bil dovolj jasen: jopič je izključno namenjen nošnji nabojnikov za 9mm (brzostrelke, serije MP5 ali UZI, naprimer). Seveda bi v večnamenske žepe spravili tudi nabojnike za armalitke. Ampak potem nekako to ni to, ne?!

Nastavljanje
Očitno se da jopič kupiti v več velikostih (pričujoči jopič je srednje velikosti), zato so možnosti nastavljanja precej omejene- po višini ga je moč nastaviti z velcro trakovoma na ramenih, po širini pa zgolj na spodnjem delu s trakom. Čeprav mi je malenkost prevelik, pa mi ga je uspelo nastaviti tako, da je postal precej udoben.

Ko sem nabasal vanj vso prej omenjeno opremo sem moral priznati, da je tovor težak, nošnja pa ne posebej naporna. Kot ponavadi sem improviziral CQB čiščenje stanovanja in lahko rečem, da od jopiča ne štrli nič, tako da se ne zatikamo ob kljuke in podobno.

Zanke za spuščanje po vrvi (''abzajlanje'') so serijski del jopiča, ki pa jih iz razumljivih (beri: da česa takega nisem delal že vsaj pet let) nisem preskušal. Ker je jopič specializiran, tudi ni zank za namestitev za bojne pasove in podobno. Jopič se nastavi po velikosti, nato pa se zapne z dvema trakovoma skozi kovinske sponke, tako da jopiča nikakor ni mogoče izgubiti.

Zaključek
Že cel opis jopiču pojem hvale. Sedaj pa pride še kritika. Jopič je sicer fantastičen (in bi bil izjemno ponosen, če bi v omari postal del zbirke) pa vendar ima za airsoft tri hibe:

  1. debelina jopiča (problem zaznavanja zadetkov, čeprav je zvok zadetka skoraj nemogoče preslišati. Skoraj večji problem je pregrevanje igralca)
  2. jopič je težak (povprečni airsoftar, ki med tednom greje udobni fotelj, bo pod težo jopiča in opreme trpel Kristusove muke)
  3. barva (niti ne minus- jopič je pač namenjen za boj znotraj zaprtih prostorov. To pa seveda pomeni, da je uporabnost močno zožena. Igralec z črnim ali modrim jopičem v gozdu izstopa kot ranjeni palec).

Za hardcore (''trdobučne'') airsoft CQB zaljubljence pa je jopič kot naročen.

Corporal

Enotna prijava

Prijavite se z drugim računom:

Powered by OneAll Social Login
Prijava

Na vrh

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piskotke. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information